Aktualno

Tudi pozimi na stežaj odprite okna!

22.01.2015
(članek je objavljen v tiskani in spletni izdaji priloge Kvadrati, januarja 2015)

Velika količina vlage v bivalnih prostorih negativno vpliva ne samo na trajnost gradbenih elementov in notranje opreme, ampak tudi na zdravje ljudi, toliko bolj, če se je zaradi dolgotrajne navlaženosti že razvila plesen. Ta je običajno kombinacija nepravilne gradbene zasnove posameznih elementov ali celotne stavbe, pomanjkljivega in nepravilnega prezračevanja in ogrevanja pa tudi neustrezne uporabe prostora.

Zlasti pozimi, ko zaradi nizkih zunanjih temperatur bolj poredko odpiramo okna, relativna zračna vlažnost v notranjosti pogosto preseže kritično mejo, kljub centralnemu ogrevanju, ki sicer suši zrak, opozori Marta Lorenčič iz podjetja Arcont. Marsikdo je tudi prepričan, da je pozimi nesmiselno prezračevati, češ da je zunaj preveč vlage in da je bo, če bomo odprli okna, v bivalne prostore prišlo več, kot je bo iz njih odšlo. Je takšno razmišljanje pravilno ali ne in zakaj? "Če ne zračimo, se v prostoru akumulirajo slab zrak, škodljivi plini in vlaga," opozori sogovornica. "Za dobre bivalne razmere je prezračevanje zelo pomembno, saj vpliva na našo kakovost bivanja v prostorih. Ima pa to slabost, da z vdorom svežega zraka pozimi prostor ohladimo, poleti pa vanj vdre vročina. Zračimo torej iz higienskih in zdravstvenih razlogov. V stanovanju ali hiši velikosti sto kvadratnih metrov zaradi zračenja dodatno potrošimo približno 50 litrov kurilnega olja v kurilni sezoni. Če je zračenje nekontrolirano, se ta številka lahko hitro nekontrolirano dvigne."

KAKO PREZRAČUJEMO Z ODPIRANJEM OKEN

Lorenčičeva pravi, da lahko zračite na dva načina, in sicer tako, da okna odprete na stežaj ali pa jih odprete nagibno ("na kip"). "Dvajset minut zračenja z na nagib odprtim oknom je primerljivo petim minutam na stežaj odprtega okna." Sogovornica še doda, da se okna ponavadi na stežaj odprejo le v prostorih, kjer se zadržujemo največ časa, na primer v dnevni sobi. "Druge prostore povprečno gospodinjstvo zrači tako, da pusti okna odprta na nagib. Predvsem v tistih prostorih, kjer se čez dan malo zadržujemo, lahko zavestno pustimo odprta okna na nagib. Dlje časa ko je okno odprto, več zraka se izmenja. Če zračimo eno uro tako, da je okno odprto na nagib, potem se v stanovanju površine 80 kvadratnih metrov izmenja približno 220 m3 svežega zraka na uro. To merimo s faktorjem izmenjave zraka. Običajno deset minut do pol ure takšnega zračenja v kopalnici, stranišču ali kuhinji zadošča."

Pozimi zračimo zjutraj ali zvečer vse prostore 15 do 30 minut. Okna odpremo na široko in v tem času izklopimo grelna telesa. Čez dan je smiselno še kdaj za nekaj minut na stežaj odpreti okno, predvsem v kopalnici in kuhinji, kjer se ustvari več vlage, pravi sogovornica. "Kratkotrajno zračenje s široko odprtim oknom je učinkovitejše od konstantnega zračenja z odprtim oknom "na kip" in s tem se varčuje z energijo. Ker se suh in s kisikom obogaten zrak hitreje segreje, vam po zračenju vaše gretje hitreje vzpostavi prijetno ugodno toploto. Če ne zračimo, lahko nastanejo trajne poškodbe na gradbenih materialih, pojavljati se prične plesen. Najbolj občutljiva mesta so tapete, stene, okenska tesnila, prostor za pohištvom in pod preprogami."

PRI KUHANJU UPORABLJAJTE NAPO

Med prhanjem zapremo vrata kopalnice, po njem pa za pet minut odpremo okna, s čimer se bomo znebili vlage, ki se je nabrala. Tudi med kuhanjem zapremo vrata kuhinje, s čimer preprečimo širjenje vlage. Pri kuhanju naj bo vedno vključena kuhinjska napa ali na nagib odprto najbližje okno. Veliko vlage se ustvarja pri sušenju perila, zato ga sušimo v sušilnem stroju ali na prostem, če je le mogoče. Vrata pomivalnega stroja pa naj bodo po končanem programu zaprta čim dlje; vodna para v njem se bo postopoma ohladila in kapljice vode bodo stekle v odvodno cev. Prav tako ne smemo pozabiti, da moramo pohištvo odmakniti od zunanjih sten za najmanj pet centimetrov, če se za njim pojavlja plesen. Pohištvo mora biti tudi za najmanj pet centimetrov dvignjeno od tal, kar omogoča vertikalno strujanje zraka med tlemi in steno ter pohištvom in s tem odvajanje vlage iz mrtvih kotov.

RAZVLAŽEVALNIKI, ODSTRANJEVALNIKI VLAGE

Vse našteto so tako imenovani organizacijski ukrepi, preprosti, brezplačni in učinkoviti, ki jih lahko uporabljamo vselej in povsod, ne glede na težave s plesnijo. Če nam z njimi ne uspe znižati vlage pod 70 odstotkov, se bo treba tega lotiti na mehanski način, z razvlaževalniki in sušilniki zraka, ki s kondenzacijo zbirajo zračno vlago v posodo. Prvi korak je sicer namestitev higrometra, s katerim bomo spremljali delež relativne zračne vlage v prostoru. Nujno je treba izbrati kakovostnega, saj so lahko razlike pri cenejših in manj natančnih izvedbah tudi do 20-odstotne.

Naslednji korak je namestitev enega izmed pripomočkov za odstranjevanje vlage oziroma sušenje zraka. Za manjše prostore in tam, kjer vlažnost ni bistveno višja od normalne, so primerni granularni razvlaževalniki zraka, ki delujejo po principu higroskopičnosti in torej vpijajo vlago. Pri težavah s plesnijo so veliko bolj učinkoviti električni razvlaževalniki, pri katerih se odvečna vlaga zbira v zbiralniku, ki ga je treba prazniti.

Z NAPREDNO TEHNOLOGIJO

Izbira cenovno dostopnejših odstranjevalcev vlage, ki za delovanje ne potrebujejo električne energije, je velika, naprednejša tehnologija z dvema barvnima tabletama pa hkrati omogoča odstranjevanje neprijetnih vonjav. "Tako imenovani samodelujoči odstranjevalec vlage, ki s solnim kristalom v tableti absorbira odvečno vlago iz zraka in jo spremeni v solno raztopino, ta pa se zbira v posodi, lahko uporabljamo v katerem koli prostoru doma - v kuhinji, kleti, garaži, spalnici ali dnevni sobi, pa tudi v avtodomih, prikolicah ali na jadrnicah," pravijo v podjetju Henkel Slovenija. Absorpcija se po začne takoj po namestitvi tablete, ki se postopoma raztopi. Takrat spraznimo posodo s solno raztopino in vstavimo novo tableto. Za najboljši učinek je aparat priporočljivo postaviti vsaj deset centimetrov od stene, s čimer zagotovimo boljše kroženje zraka okrog njega. "Ne smemo pa ga postaviti v bližino grelnih teles," opozarjajo.

KONTROLIRANO PREZRAČEVANJE

Vsekakor je najboljša rešitev za ugodno bivalno klimo kontrolirano prezračevanje. S tovrstnim prezračevanjem se lahko po besedah Marcela Rojka iz podjetja Pichler & Co. ustrezno prezračijo vsi bivalni prostori na energetsko učinkovit način. "Pri tem ni motečega prepiha, hrupa iz zunanjosti in je zdravju prijazno. Zrak, ki prihaja v bivalne prostore, je prefiltriran, lahko tudi s filtri proti alergijam."

Kot pravi mag. Milana Kuster, kontrolirano prezračevanje pomeni, da v bivalnih prostorih zagotovimo ustrezno zamenjavo izrabljenega zraka s svežim zrakom. "Z besedo kontrolorirano na nek način ponazorimo, da so izmenjave zraka takšne kot je potrebno, torej ne preveč in ne premalo. Samo svež zrak je zdrav zrak, ki nam zagotavlja dobro počutje v naših domovih. In samo svež zrak ima možnost, da nase absorbira odvečno vlago in nečistoče, ki se ob izmenjavi zraka, torej ob kontroliranem prezračevanju, odvajajo iz prostorov, medtem ko v prostore priteka svež zrak. Zaradi načina življenja je v praksi seveda nemogoče vsaki dve uri odpirati okna in ustrezno prezračiti bivalne površine. V ta namen bi nekdo moral biti cel dan doma. Poleg tega pa je način zračenja skozi okna skrajno potraten, saj pri enem prezračenju izgubimo več toplotne energije kot ob delovanju prezračevalnega sistema v 24 urah. Prezračevalni sistem lahko kontrolirano in ustrezno prezrači vse bivalne prostore na energetsko učinkovit način, torej ne preveč in ne premalo, brez motečega prepiha, hrupa iz zunanjosti in zdravju prijazno. Ves zrak, ki prihaja v bivalne površine, je dodatno prefiltriran, lahko tudi s filtri proti alergijam." Kuster še doda, da lahko kontrolirano prezračevanje enostavno vgradimo v obstoječ objekt. "Seveda pa je pametno izbrati decentralni sistem prezračevanja. Pri vgradnji centralnega sistema so gradbeni posegi ponavadi preveliki in neracionalni. Absolutno pa priporočamo vgradnjo decentralnega sistema ob zamenjavi oken ali izvedbi dodatne izolacije. Vgradnjadecentralnega prezračevalnega sistema je enostavna, vzdrževalnih stroškov ni nobenih. Trajne filtre dvakrat na leto operemo pod tekočo vodo, poraba energije za lastno obratovanje pa je zanemarljiva. Tovrstno prezračevanje je najbolje vgraditi v novogradnjo, lahko pa tudi v že obstoječi objekt."

KDAJ ZAMENJATI OKNA

Za to, da uhaja mrzel zrak v prostor oziroma da se na steklu oken pojavlja kondenz, so pogosto kriva dotrajana okna. Kdaj je torej pravi čas za zamenjavo oken, vprašamo Marto Lorenčič iz Arconta.

"Zelo preprosto, ko nam estetsko ne ustrezajo več ali ko imamo takšne toplotne izgube, da se nam investicija zelo hitro povrne. Trend sodobnih adaptacij gre v smeri, da bomo dolgoročno varčevali z energijo, pri tem pa povečali bivalno udobje. Temu primerna naj bi bila tudi izbira oken. Veliko ljudi meče denar skozi okno, saj zaradi slabih oken izgubimo največ ogrevalne energije. Največ toplote pri starih oknih se izgubi skozi pripire (stik med krilom in okvirjem okna), fugo (stik med oknom in zidom) in zasteklitev."

Lorenčičeva še opozori: "Nova okna veliko bolje tesnijo od starih in kondenz na slednjih je pogost pojav. Ni pa odvisen le od oken, ampak še od drugih gradbenih materialov, uporabljenih na stavbi, in tudi od lege prostora. Če na primer v kopalnici menjamo okno, kopalnica pa je na severni strani hiše, ki nima izoliranega stropa in tudi ne izolacijske fasade, sta kondenz in plesen skoraj neizbežna. Zračenje vsak dan po zgoraj opisanem postopku je pomembno pri preprečevanju kondenza."
 
Tudi pozimi na stežaj odprite okna
V prostorih, kjer se zadržujemo čez dan, naj bo temperatura zraka okoli 20, 21 °C, pravi mag. Miha Praznik z Gradbenega inštituta ZRMK, iz energetsko svetovalne mreže Ensvet. "V prostorih, ki so namenjeni spanju, pa tudi na hodnikih so lahko temperature nekoliko nižje, denimo do okoli 18 °C. Če je stavba premalo toplotno zaščitena, je potrebno temperaturo ogrevanja dvigniti za približno dve stopinji, da bi dosegli enak učinek. Veliko energije boste prihranili, če se boste ogrevali v okviru priporočenih temperatur. Preseganje priporočenih temperatur ogrevanja bo v stavbah starejšega tipa povečalo rabo energije in posledično stroške zanjo."
 
Tudi pozimi na stežaj odprite okna
Največja količina vlage (v gramih), ki je lahko v kubičnem metru zraka, je približno sorazmerna s temperaturo zraka. Pri 10 stopinjah Celzija denimo je v kubičnem metru zraka največ 10 gramov vode, kar pomeni 100-odstotno vlažnost. Pri 22 stopinjah Celzija je lahko v kubičnem metru zraka največ 22 gramov vode, kar spet pomeni 100-odstotno vlažnost. Hladen zimski mraz na primer je zelo suh. V kubičnem metru zraka je lahko pri nič stopinjah Celzija le 4,4 grama vode, pri minus 10 stopinjah 2,2 grama, pri minus 20 pa le 0,9 grama vode. Pri 100-odstotni vlagi zunaj in znotraj ter pri notranji temperaturi 22 stopinj Celzija in zunanji 11 stopinj Celzija imamo po zamenjavi zraka s prepihom v dveh do štirih minutah notranjo vlago na idealnih 50 odstotkih.
 
Tudi pozimi na stežaj odprite okna
V običajnih razmerah na kakovost zraka še najbolj vpliva število ljudi v prostoru. Tako bo morala denimo štiričlanska družina v majhnem stanovanju prostor zračiti veliko bolj pogosto, kot je to potrebno v samskem gospodinjstvu. Tudi zato je težko ponuditi univerzalen recept, ki bi bil na kožo pisan vsakemu domu.


 

Sanja Verovnik
Iskanje
Facebook
Youtube
Flickr
RSS
Issuu