Aktualno

Svež zrak med štirimi stenami

09.02.2015

Povzetek članka (v celoti objavljen v tiskani in online izdaji Kvadrati, 9. februar 2015, avtor: Sanja Verovnik)

Prva težava, s katero se boste srečali, je kondenzacija oziroma rosenje steklenih površin. Brez rednega prezračevanja povečana vlaga na predelih toplotnih mostov povzroča rosenje, ki na daljši rok vpliva na nastanek plesni. Druga slabost tesnjenih stavb je še bolj pomembna in vpliva na kvaliteto zraka, ki ga v teh prostorih dihamo. Z bivanjem in dihanjem ne izločamo samo vlage, ampak neprestano onesnažujemo zrak s plinom CO2 in hkrati porabljamo kisik.


Prezračevanje v nizkoenergijskih hišah poteka preko stavbnega pohištva, v zelo dobrih nizkoenergijskih hišah pa preko sodobnih prezračevalnih naprav, od katerih pričakujemo tudi maksimalne izkoristke vračanja toplote. To lahko dosegamo le s sodobnimi kompaktnimi napravi, ki so kot kotlovnice v malem in v sebi združujejo naprave za prezračevanje, ogrevanje in pripravo sanitarne vode. Svež zunanji zrak se zajema zunaj objekta skozi zaščitno odprtino in se dovaja do prezračevalne naprave.

POUDAREK NA ZRAKOTESNOSTI OVOJA

Na vprašanje, zakaj je prezračevanje sodobno grajenih hiš nujno, Nataša Teraž, razvojna tehnologinja podjetja Lumar IG, d.o.o., odgovori: "Rekuperacija je v novem načinu gradnje, pri pasivnih in dobrih nizkoenergijskih hišah, nujna za boljšo tesnost hiše in zmanjševanje izgub zaradi prezračevanja, predvsem pozimi."

Po besedah Nataše Teraž iz Lumarja je pri sodobni gradnji ob dobri izolaciji ovoja velik poudarek na zrakotesnosti ovoja. "Izkaže se namreč, da so pri sodobnih, odlično izoliranih hišah prezračevalne izgube zaradi prezračevanja prostorov skozi okna večje od transmisijskih izgub skozi ovoj stavbe. Zato je zahteva po izjemni zrakotesnosti ovoja hiše nujna za doseganje standarda pasivne hiše in tudi dobre nizkoenergijske hiše. Posledično v takšnih hišah ni nekontroliranega prezračevanja skozi netesna mesta v ovoju, kot je na primer stik med stavbnim pohištvom in zunanjo steno v starejših objektih. Vendar sistem prezračevanja ne zmanjšuje samo potrebe po toploti za ogrevanje, med drugim nam omogoča, da se izognemo nabiranju vlage v kopalnicah in dovodu svežega, vendar mrzlega zraka predvsem v zimskem obdobju, ki je posledica prezračevanja z odpiranjem oken. Veliko pripomore tudi k bivalnemu ugodju, saj zagotavlja neprestan dotok svežega zraka."

ZRAČENJE SKOZI OKNA

Sodobne hiše imajo tudi sodobna okna, opozori mag. Marta Lorenčič iz podjetja Arcont IP. "Praviloma so energijsko varčne in tudi PVC okna so takšna. To pomeni, da imajo visoke vrednosti toplotne izolacije, prav tako so odlično rešeni stiki oken s konstrukcijo." Hkrati pa Lorenčičeva opozori, da to v preteklosti ni bil slučaj: "Pihalo je tako skozi okna in skozi spoje z zidom. Verjetno se še spomnimo, ko smo okna spodaj pozimi zalagali z odejami ..." Nova okna v novih stavbah pa so v tem smislu preveč izolativna, ugotavlja. "Brez zračenja preprosto ne gre. Zračimo iz higienskih in zdravstvenih razlogov. Če ne zračimo, se v prostoru akumulirajo slab zrak, škodljivi plini in vlaga. Za dobre bivalne razmere je prezračevanje zelo pomembno, saj vpliva na našo kakovost bivanja v prostorih. Ima pa to slabost, da z vdorom svežega zraka pozimi prostor ohladimo, poleti pa vanj vdre vročina."

Lorenčičeva še poudari, da je najbolj enostaven recept, da na stežaj odpremo okna vsaj enkrat na dan in za vsaj pet minut, da ustvarimo prepih. "Če nam življenjski ritem in čas dopuščata, je dobro, če zračimo dva- do trikrat na dan po 10 do 15 minut, tudi do pol ure, z na stežaj odprtimi okni. Najbolj potrebni zračenja so prostori, v katerih se največ zadržujemo, denimo dnevna soba, in tisti, kjer se ustvarja največ vlage, to sta kuhinja in kopalnica."

Sogovornica še opozori, da lahko nezadostno prezračevanje pomeni slabšo kakovost bivanja. "Kaže se ne le v trenutnem počutju, ampak tudi na dolg rok. Ostanki vlage v stanovanju se akumulirajo in povzročajo plesen na stropu in stenah, posledica česar so trajne poškodbe gradbenih materialov in ogrožanje zdravja ljudi, ki bivajo v teh prostorih."

KDAJ JE PRAVI ČAS ZA ZAMENJAVO OKEN

Trend sodobnih adaptacij gre v smeri, da bomo dolgoročno varčevali z energijo, pri tem pa povečali bivalno udobje. Vsak od nas bo verjetno enkrat v življenju menjal okna, ocenjuje Marta Lorenčič. Nekateri so to že storili, druge ta investicija še čaka. Kdaj to storimo, je odvisno od posameznika do posameznika. Nekateri jih menjajo, ko jim estetsko ne ustrezajo več, drugi ob celotni prenovi doma, tretji takrat, ko dovolj privarčujejo. Smiselno je okna menjati, ko imamo takšne toplotne izgube, da se nam z vgradnjo novih oken investicija zelo hitro povrne.

Glede na slabe obresti v bankah se nam, če imamo kaj privarčevanega denarja, zagotovo bolj splača investirati v nova, energijsko varčna okna, saj bomo prihranili več, kot bi dobili obresti, še svetuje sogovornica. "Če imamo vsaj 15 let stara okna, je lahko prihranek ob zamenjavi oken pri srednje veliki hiši v enem letu tudi 540 litrov kurilnega olja. Pri trenutni ceni to pomeni 470 evrov na leto! Tolikšne zagotovo ne bi bile obresti na vezano vlogo."
 
Svež zrak med štirimi stenami
Prostore v hiši moramo prezračevati z intenzivnostjo, ki jo narekujeta režim bivanja stanovalcev in sama narava oziroma funkcija prezračevanih prostorov, opozori dr. Miha Praznik iz Ensveta, energetsko svetovalne pisarne. "Najlažje se ureja prezračevanje sodobnih novogradenj, v katerih je vgrajen centralni sistem prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka. Potrebna količina dovedenega svežega zraka na osebo se po priporočilih giblje okoli 30 m3/h, običajno ga vpihujemo v spalnice, sobe, dnevni prostor, skratka v 'čiste' prostore. Po drugi strani pa moramo iz nekaterih ključnih prostorov zrak odsesovati, na primer iz kopalnice in kuhinje približno 40 m3/h, iz stranišča in prhe okoli 20 m3/h. Za okvirno informacijo o potrebnem pretoku v dnevnih konicah se išče maksimum med tremi vrednostmi: potrebna količina svežega zraka, potrebna količina odsesovanega zraka ter približno 40 odstotkov neto volumna zraka v hiši. Ker se pretok zraka skozi dan spreminja od nižjih do koničnih vrednosti, je običajna povprečna urna izmenjava zraka v hiši z mehanskim prezračevanjem 0,30 do 0,40 h-1." Praznik opozori, da je izmenjava zraka v posameznih prostorih bistveno višja, na primer večji pretoki zraka so v manjših prostorih, kot sta denimo stranišče in kopalnica. Poleg mehanskega prezračevanja se po besedah Praznika del zraka izmenjuje tudi skozi netesna mesta v toplotnem ovoju stavbe ter z običajnim odpiranjem vrat in oken. "Bistvena povečevanja teh količin niso potrebna, saj lahko v primeru občasnih dogodkov, kot so denimo zabave in obiski v prostorih, prezračujemo tudi skozi okna." Opozori, da je pri večini stavb, ki nimajo sistema prezračevanja, pomembno dvoje: s ciljem zmanjševanja ventilacijskih toplotnih izgub je treba zagotavljati večjo zrakotesnost stavbnega ovoja, po drugi strani pa moramo prostore ustrezno ročno prezračevati, da zagotavljamo pričakovano kakovost zraka. "Intenzivnost izmenjave zraka ne sme biti previsoka, na to nas hitro opozori presuh zrak v prostorih. Še slabše pa je v primeru prenizke izmenjave zraka, ki je tipična za prevelike želje po varčevanju ali pa za primere neustrezne uporabe stanovanj. V takšni situaciji se relativna vlažnost zraka povečuje, na slabo izoliranih zunanjih stenah pa se lahko pojavita površinska kondenzacija in celo plesen."
Iskanje
Facebook
Youtube
Flickr
RSS
Issuu